| Jedilniki | Odjava obrokov | Dietna prehrana | Alergeni v prehrani | Nalezljive bolezni in ukrepi | Praznovanje rojstnih dni v vrtcu | Prehranske smernice | Zobozdravstvena preventiva | Skrb za zdravje v Vrtcu Bled | Koristne informacije |

I. ZAVIHEK

Organizacija zdravstveno-higienskega režima 

Vzgoja za zdravje je sestavni del življenja in dela v vrtcu in se prepleta skozi vsa področja dela. Zdravje otrok krepimo z veliko aktivnostmi na prostem ob različnih vremenskih pogojih, obenem pa skrbimo za ustrezno higieno in preprečevanje okužb, preprečevanje poškodb, zagotavljamo kakovostno prehrano in  privzgajamo pravilen odnos do prehranjevanja in do zdravja.

Skrb za zdravje in odnos do zdravja otrokom nista prirojena, zato jim moramo odgovornost do zdravja privzgojiti že v zgodnjem otroštvu. Otroke predvsem z lastnim vzorom navajajmo na zdrave navade! Otroci naj se čim več gibljejo na svežem zraku, poskrbimo za primerno vlažnost in temperaturo prostorov (pozimi naj ne bo prevroče in presuho), otrok ne vodimo v zakajene prostore, na razpolago jim dajmo dovolj nesladkane tekočine, svežega sadja in zelenjave, predvsem pa otrokom zadovoljimo potrebo po spanju.

Da lahko izvedemo vse ustrezne ukrepe glede preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v vrtcu, je zelo pomembno, da starši takoj obvestite strokovne delavke, ko je vaš otrok odsoten zaradi bolezni. Bolan otrok ne sodi v vrtec, ampak potrebuje  bližino staršev, nego in počitek. S počitkom omogočimo otroku hitrejšo ozdravitev in zmanjšamo  možnost zapletov bolezni. Otroka po preboleli bolezni lahko pripeljete v vrtec, ko tako presodi zdravnik. Otrok mora biti dovolj zdrav, da je sposoben običajnih obremenitev in ne sme biti več kužen za okolico. Če otroka prezgodaj pripeljete v vrtec, se zaradi šibkosti namreč zelo težko udeležuje aktivnosti v skupini, prav tako pa obstaja verjetnost, da se mnogo prej ponovno okuži.

Če otrok zboli v vrtcu, ga ne izoliramo, saj je praviloma kužen že nekaj dni pred izbruhom bolezni. Strokovna delavka takoj obvesti starše, da je otrok zbolel, starši pa naj čim prej pridejo po obolelega otroka.

Starši lahko pomembno prispevate k zmanjšanju tveganja za širjenje okužb s tem, da upoštevate spodnja priporočila (Vir: Preprečujmo širjenje nalezljivih bolezni – priporočila za starše, NIJZ, četrta dopol. izdaja 2014).

OTROK NE SME V VRTEC, ČE:
-          je imel v zadnjih  48 URAH POVIŠANO TEMPERATURO ali DRISKO (2x ali večkrat dnevno odvajal tekoče blato) ali je
           
BRUHAL
-          ima IZPUŠČAJ z ali brez vročine (razen v primerih neinfekcijskih izpuščajev, kot so piki žuželk, alergijski izpuščaji …)
-          ima UŠI ali GARJE – otrok sme ponovno v vrtec, takoj ko je uspešno opravljeno razuševanje ali uspešno izveden postopek zdravljenja garij

Pri drugih nalezljivih boleznih upoštevamo navodila zdravnika.

Starši ste tisti, ki najprej prepoznate bolezen pri otroku (vročina, bruhanje, driska, gnojen izcedek iz noska s kihanjem in kašljanjem, gnojne oči, uši, gliste … Starši imate pravico in dolžnost, da bolnega otroka negujete doma. Vsakdo ima pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi … ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi (ZNB, Ur.L.RS 33/06).

 

II. ZAVIHEK

Organizator prehrane

Vodenje prehrane vključuje načrtovanje, usklajevanje in nadzor organizacije celotne prehrane (osnovne, dietne, vegetarijanske…). V sodelovanju z vodji in zaposlenimi v kuhinjah se skrbi za ustrezno organizacijo dela v kuhinjah, strokovno uporabo živil, primerne tehnološke postopke za pripravo jedi. Zajema svetovanje strokovnim delavkam pri doseganju ciljev zdravega prehranjevanja otrok ter spremljanje razdeljevanja in uživanja obrokov.

Z vprašanji na temo prehrane se lahko obrnete na vodjo prehrane in zhr:

Ajda Stupar
E-naslov: prehrana.zhr@vrtec-bled.si

Telefon: 04 574 21 77

Prehrana v Vrtcu Bled

Uravnotežena prehrana zadovolji otrokove potrebe po energiji in hranilnih snoveh. Je vir zadovoljstva in dobrega počutja ter temelj prehranjevalnih navad, ki spremljajo otroka od zgodnjega otroštva do pozne starosti in oblikujejo njegov življenjski stil.

Posebno pozornost posvečamo kulturi prehranjevanja. Otroci jedo počasi v mirnem in prijetnem vzdušju, vzgojno osebje pripravlja lepe pogrinjke. Prisotna je pravilna uporaba pribora in nasploh kulturno obnašanje. Ko bo otrok bo usvojil pravila pravilnega obnašanja pri mizi, bo to veščino uporabljal celo življenje, ne da bi mu to predstavljalo napor.

Jedilnike načrtujemo skladno s prehranskimi priporočili. Ponujamo razna pekovska peciva iz posebnih vrst moke. Otrokom zagotavljamo dovolj svežega sadja in zelenjave. Sadje ponujamo za dopoldansko malico, kot poobedek pri kosilu in za popoldansko malico. Na jedilniku ne manjka mleka in mlečnih izdelkov v različnih kombinacijah: napitki, poobedki in namazi. Izogibamo pa se hrane, ki je bogata z maščobami in sladkorji oziroma energijsko goste hrane. Okusna mastna ali sladka hrana vsebuje tudi malo esencialnih hranil in je povezana z debelostjo in slabim zdravjem, saj preobremeni presnovo.

Zgodnje izkušnje s hrano in hranjenjem so osnova za oblikovanje otrokovih prehranjevalnih navad. Pri tem so najpomembnejši starši, saj s svojim zgledom najbolj vplivajo na oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad pri svojih otrocih. V prvih petih letih se otrok nauči največ, osvoji sebi lastne prehranjevalne navade in ustvari »list« priljubljenih živil. Otrokom je prirojena le želja po sladkem. Všečnost vseh ostalih okusov je priučena. Brez primerne prehranske vzgoje bodo otroci izbirali slane, sladke in mastne jedi oziroma hrano, ki jo poznajo. Otroci imajo pri okušanju nove hrane odpor, zato jim moramo ponuditi določeno jed tudi desetkrat, da jim ta postane všeč. Po dopolnjenem tretjem letu starosti postane zelo pomemben vpliv vrstnikov in televizijskih reklam, ki oglašujejo predvsem sladka, slana in mastna živila.


http://www.vrtec-bled.si/admin/uploads/1472028615_brosura-zdrava-otroska-prehrana-.pdf

 

Označevanje alergenov v živilih

Na osnovi

  • Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta,

  • Uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom št. 1169/2011 in

  • Pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil (Ur. list RS, št. 50/04, 58/04 – popr., 43/05, 64/05 – popr., 83/05, 115/05, 118/07)

Jedi na jedilniku lahko vsebujejo snovi ali proizvode, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost.

Sestavine, ki lahko povzročajo alergijo, so navedene na označbi, z jasnim sklicevanjem na ime sestavine, iz katere izhajajo: 

- žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, ječmen, oves, pira, kamut ali njihove križane vrste) ali izdelki iz njih; razen glukoznih sirupov na osnovi pšenice, vključno z dekstrozo; maltodekstrinov na osnovi pšenice; glukoznih sirupov na osnovi ječmena; žit, ki se uporabljajo za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom; 

raki in izdelki iz njih, razen ribje želatine, ki se uporablja kot nosilec za vitamine ali karotenoide; ribje  želatine ali želatine iz ribjih mehurjev, ki se uporablja kot sredstvo za bistrenje piva in vina 

jajca in izdelki iz njih

ribe in izdelki iz njih

arašidi (kikiriki) in izdelki iz njih

soja in izdelki iz nje, razen popolnoma rafiniranega sojinega olja in maščob; naravnih zmesi tokoferola (e306), naravnega d-alfa-tokoferola, naravnega d-alfa-tokoferol acetata, naravnega d-alfa-tokoferol sukcinata iz soje; rastlinskih sterolov in estrov rastlinskih sterolov iz sojinega olja, rastlinskih estrov stanola, proizvedenih iz sterolov iz sojinega olja; mleko in mlečni proizvodi (ki vsebujejo laktozo); 

lupinasto sadje (mandelj, lešnik, oreh, indijski orešek, pistacija, ...) in izdelki iz njih; 

listna zelena in izdelki iz nje; 

- gorčično seme in izdelki iz njega; 

sezamovo seme in izdelki iz njega; 

žveplov dioksid in sulfiti v koncentraciji več kot 100 mg/kg ali 1¸0 mg/l, izraženi kot SO2; 

volčji bob in izdelki iz njega; 

- mehkužci in izdelki iz njih.

Dietna prehrana

V vrtcu pripravljamo dietno prehrano za vse otroke, za katere starši prinesejo zdravniško potrdilo otrokovega pediatra ali potrdilo specialista (alergologa, dietetika,…).

Staršem priporočamo, da potrdilo prinesejo vsaj kakšen dan pred vstopom otroka v vrtec, da se lahko nabavijo potrebna živila in pripravi ustrezna dieta. V primeru strogih izločitvenih diet pa priporočamo osebno srečanje z vodjem prehrane.

Pri dietni prehrani otrok so starši dolžni:

1. Opozoriti vodjo prehrane na prehranske posebnosti otroka z zdravniškim potrdilom otrokovega pediatra ali specialista (alergologa, dietetika,…).

2. Pisno javljati spremembe v izvajanju diete.

3. V primeru, da dieta ni več potrebna prinesti potrdilo o prenehanju izvajanja diete.

 V vrtcu pripravljamo dietno prehrano iz svežih živil, ki niso predhodno industrijsko pripravljena. Pri pripravi uporabljamo vse načine priprave hrane: kuhanje, dušenje, pečenje.

 Najpogostejše alergije, s katerimi se srečujemo v vrtcu so:

 • ALERGIJA NA MLEKO

Namesto mleka uporabljamo rižev ali sojin napitek. V jedi dajemo namesto masla margarino GEA ali PETRO. Namesto jogurtov uporabljamo sojin ali rižev desert. Pri tej alergiji se izogibamo dodatkov mleka ali mlečnih beljakovin v žitne izdelke in peciva. Uporabljamo mesne izdelke (vse suhe salame) proizvajalca Mlinarič, ki ne vsebujejo dodatka mlečnih beljakovin. 

ALERGIJA NA JAJCA

Pri pripravi uporabljamo vse načine priprave hrane: kuhanje, dušenje, pečenje. Ne uporabljamo pa postopka cvrtja. Izogibamo se nakupom industrijskih peciv, zato brez jajčna peciva pripravljamo v kuhinji vrtca. Jajčne testenine nadomeščamo z brezjajčnimi. Gotovih izdelkov iz jajc ne uporabljamo.

 • ALERGIJA NA PŠENICO

Pšenico zamenjujemo z ostalimi žitaricami: oves, proso, ješprenj, kvinojo, rž, riž, krompir. Uporabljamo kitajske riževe rezance, riževe testenine (proizvajalec Felicia – Andriani). Peciva pečemo iz riževe moke. Omake pa zgoščujemo z riževo moko. Izogibamo se mesnih izdelkov, v katerih so lahko dodane pšenične beljakovine (hrenovke, paštete, posebne salame).

 • CELIAKIJA

Pri celiakiji uporabljamo namesto pšenične moke brezglutensko moko ali pa riževo moko. Brezglutenska peciva delamo sami, brezglutenski kruh pa nam dostavlja Žito, d.d. Testenine zamenjamo z riževimi peresniki. Peciva delamo iz riževe moke, prav tako to moko uporabljamo kot zgoščevalno sredstvo pri omakah. Izogibamo se mesnih izdelkov, v katerih so lahko dodane pšenične beljakovine (hrenovke, paštete, posebne salame).

 • ALERGIJA NA OREŠČKE

Pri teh alergijah se izogibamo lešnikov, orehov, arašidov, pestacij, mandeljnov, prav tako pa tudi rastlinskih olj, v katerem je lahko prisotno arašidovo olje. Zato uporabljamo sončnično olje.